KONTAKT | 02 33 05 800 ali 040 66 33 00

05. 05. 2017
Prodaja nepremičnin: Cene so rasle v vseh večjih mestih razen v Mariboru

V letošnjem letu lahko, ocenjujejo na Gursu, glede na visoko rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami v zadnjih treh letih pričakujemo postopno umirjanje.

 

Nizke obrestne mere za stanovanjske kredite, več služb, rast plač in znižanje cen stanovanj v času krize so razlogi, da postaja slovenski nepremičninski trg bolj živahen. Po podatkih poročila Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) za leto 2016 je skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami na prostem trgu in javnih dražbah – teh je bilo 32 tisoč – znašala okoli 2,1 milijarde evrov in je mejo dveh milijard evrov prebila prvič po rekordnem letu 2007, ko je znašala okoli 2,3 milijarde evrov. Za preteklo leto je značilno še, da se je rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami nadaljevala že tretjo leto zapored. Skupno se je število prodaj hiš in stanovanj povečalo za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Lani se je povečala tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. V primerjavi z letom poprej za okoli šestino. Na Gursu v tem vidijo skorajšnji začetek novega investicijskega cikla.

 

V Mariboru cene stagnirajo

 

Pogled v številke v osrednji, obalni in štajerski regiji razkriva, da je promet z nepremičninami na teh območjih rasel. V osrednji regiji so prodali za 13 odstotkov več stanovanj in za 11 odstotkov več hiš kot leta 2015. Na Štajerskem so številke še bolj vzpodbudne. Na Gursu ugotavljajo, da je tu po osmih letih krize končno oživel trg, saj so prodali za 20 odstotkov več stanovanj in za 19 odstotkov več hiš v primerjavi z letom 2015.

“Če ni prave ponudbe, nikakor ne gre kupiti stanovanja samo zato, ker bo jutri najbrž dražje”

Cene nepremičnin so rasle v vseh večjih mestih razen v Mariboru. V prestolnici se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2015 zvišala za sedem odstotkov. Zanj je bilo treba odšteti 117 tisoč evrov oziroma 2180 evrov za kvadratni meter. Kljub temu je taka cena rabljenega stanovanja v primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 za skoraj petino nižja. Lani se je zvišala tudi povprečna cena hiše, in sicer za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej. V Ljubljani je tako znašala 235 tisoč evrov. Zmeren trend rasti cen je bilo zaznati na Obali brez Kopra, kjer so cene za kvadratni meter poskočile z 2130 evrov (leta 2015) na 2260 evrov za kvadratni meter.

 

Štajerska, z izjemo okolice Maribora, glede cen še ni doživela pravega preobrata. Cene so ostale na isti ravni kakor leto prej. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja je bilo treba odšteti v povprečju polovico manj kot v prestolnici, in sicer 1070 evrov. Podobna slika je pri rabljenih hišah. V Mariboru je bilo treba za hišo odšteti 106 tisoč evrov.

Severovzhodni del Slovenije izstopa še po drugih številkah. Statistiki so zabeležili največje povečanje števila prodaj stanovanj v okolici Maribora, za kar 73 odstotkov. Temu trendu sledi Gorenjska brez Kranja, 41 odstotkov, in okolica Ljubljane, 28 odstotkov. Razlog za povečan promet prodaj stanovanj v okolicah mest so predvsem ugodne cene.

 

Stanovanja ne kupujmo za vsako ceno

 

Aleš Perovšek z Gursa pravi, da v letošnjem letu glede na visoko rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami v zadnjih treh letih lahko pričakujemo postopno umirjanje. A glede na precejšnje povpraševanje se lahko nadejamo nadaljnje rasti cen. Najhitrejšo rast cen sogovornik pričakuje na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo. Postopno rast cen stanovanjskih nepremičnin predvideva tudi na območjih, ki so lani še stagnirala, na primer v Mariboru.

Kaj pa svarila, da se lahko kmalu zgodi naslednji pok nepremičninskega balona? Perovšek odvrne, da vnaprej ni mogoče napovedati, kdaj bi lahko prišlo ponovno do krize nepremičninskega trga pri nas. Enakega mnenja je Zoran Đukić iz nepremičninske agencije Stoja Trade, ki pripomni, da dokler bodo banke dajale ugodne obrestne mere za stanovanjske kredite, se cene ne bodo pretirano višale. Po njegovem bi bilo treba uravnotežiti nepremičninski trg glede cen stanovanj v Ljubljani, kjer so pri enako kakovostnih precejšnja razhajanja. Idealno bi bilo, če bi se cene poenotile in bi denimo cena za novo stanovanje znašala 2100 evrov plus DDV za kvadratni meter, ocenjuje.

Aleš Perovšek pa posvari, da bi nas morala kriza nepremičninskega trga, ki smo ji bili priča v letih od 2008 do 2013, naučiti, da stanovanj ne gre kupovati za vsako ceno. “Glede na to, ali nepremičnino kupujemo zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja ali kot naložbo, nam mora za vložen denar zagotavljati ustrezen standard bivanja oziroma donose. Če ni prave ponudbe, nikakor ne gre kupiti stanovanja samo zato, ker bo jutri najbrž dražje,” pravi.

vir: vecer.com
07. 08. 2017
Posrednik nam pri prodaji lahko odvzame večino stresa
12. 07. 2017
O delu, odnosih, zaslužkih in vsakdanu posrednika iz prve roke
10. 07. 2017
Psihologinja svetuje, kako pri nakupu nepremičnine zmanjšati stres in povečati zadovoljstvo
22. 06. 2017
Javni razpis za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin v lasti NKBM

Ta spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close