Pravosodni minister Aleš Zalar predvideva, da bo novembra uveljavljena sprememba zakona o zemljiški knjigi, ki prinaša popolno digitalizacijo zemljiške knjige, vključno z vlaganjem predlogov za pridobitev lastninske pravice, hipoteke, služnostne pravice in podobnim. S spremembo želi minister razbremeniti sodišča tehničnih opravil (skeniranje, arhiviranje) in jih prenaša na notarje in odvetnike, ki pa s tem ne prevzemajo nobene dodatne odgovornosti za same predloge.
ťČe bi stranki dopustili, da sama vloži predlog, bi sodišča še naprej morala opravljati večino tehničnih opravil,Ť na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo razloge, zakaj posameznik ne bo mogel več sam vložiti predloga na obrazcu iz papirnice ali z interneta.
Odvetniki že poskrbeli zase
Po prvotnem osnutku zakona naj bi predloge ekskluzivno vlagali notarji, po dopolnjenem pa so dodani odvetniki in državni pravobranilci. Kot nam je pojasnil predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc, se je z Zalarjem izpogajal za takšno dopolnitev. S tem, tako Kozinc, osnutek zakona zadovoljuje tudi interese odvetnikov. ťŠe vedno pa bodo originalne listine, ki se sicer redko potrebujejo, hranili notarji.
Postavlja se povsem nov koncept zemljiške knjige, ki bo po novem samo ena, elektronska knjiga. Odvetnikom ne gre v račun, zakaj bi originalne listine hranili notarji tako kot v Nemčiji, in ne krajevno pristojno sodišče tako kot v Avstriji glede na to, da je zemljiško knjigo uvedla Marija Terezija. Namesto na sodišču v Piranu bi tako lahko listino hranil tudi notar v Lendavi,Ť se čudi Kozinc.
Namesto 44 zemljiških knjig ena sama
Predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter dodaja, da v zadnji verziji osnutka zakona tudi hranjenje originalnih listin ni več predvideno pri notarju, ampak bo originalna listina, potem ko bo skenirana, vrnjena lastniku. To sicer na pravosodnem ministrstvu zanikajo.
Tičar Bešterjeva kot veliko prednost omenja enotno zemljiško knjigo, saj bo predlog reševalo najmanj obremenjeno sodišče. ťPodoben sistem za sodni register gospodarskih družb je precej skrajšal čakalne vrste za vpis zlasti v Ljubljani.
Danes na vpis v sodni register čakate le dva do največ štiri dni,Ť pravi notarka, ki je prepričana, da se tako povečuje pravna varnost. Priznava sicer, da bo za lastnika, ki je predloge vlagal sam, storitev po novem dražja. ťZa tiste, ki vlaganje predlogov prepustijo notarju, pa se cena zaradi elektronskega vpisa ne bo povišala,Ť zagotavlja prva notarka v državi.
Notarske tarife sicer določa pravosodni minister. Zdaj je tarifa za zemljiškoknjižni predlog manjše vrednosti 44 evrov, za predlog večje vrednosti pa 110 evrov.
Nepremičninarji bi se zgledovali po e-Vem točkah
Še vedno pa so do osnutka kritični nepremičninarji, ki poleg bank vložijo največ zemljiškoknjižnih predlogov. Predsednik nepremičninskega društva Franci Ježek sodi, da se bo zaradi nakupa bralnika in druge tehnične opreme, ki bo potrebna za elektronsko vlaganje, močno podražilo vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov.
Po novem bo moral poleg sodne takse plačati še storitev, ki jo Ježek ocenjuje blizu sto evrov. ťPredlog bi bilo treba omiliti. Smiselna bi bila podobna ureditev, kot je pri sodnem registru, v katerega je mogoče vlagati predloge prek notarja ali na točki e-Vem. Morda bi bila smiselna neobvezujoča vloga prek notarja. Lahko bi predloge vlagale tudi nepremičninske družbe, saj gre za nezahtevne tehnološke postopke.
Največja težava pa je, da osnutek zakona prinaša monopol nad vlaganjem zemljiškoknjižnih predlogov,Ť razmišlja Ježek, ki bi zdajšnje zemljiškoknjižne urade preoblikoval v podobne centre, kot so e-Vem točke.
Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan in IBN novice
