Neuradno nepremičninski davek v Ljubljani v povprečju 85 odstotkov višji, kot je zdajšnje nadomestilo.
Novi davek na nepremičnine ne bo uveden z novim letom, ampak verjetno šele leta 2012, smo izvedeli iz več neuradnih virov. Koalicijski poslanci tudi po petih krogih usklajevanj niso poenotili stališč do novega davka, geodetska uprava pa ima velike težave z bazo podatkov.
Te dni so prvi lastniki nepremičnin prejeli obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki bo po pričakovanjih podlaga za novi davek na nepremičnine. Ta naj bi po načrtih zaživel prihodnje leto, vendar odgovorni v vladi po naših podatkih o tem dvomijo. Poleg težav Geodetske uprave RS z bazo podatkov in zamud pri razpošiljanju obvestil v koaliciji namreč ni soglasja, kakšen bi bil davek.
V SD za diferenciran davek, v Zaresu za višjo stopnjo
V zvezi z davkom je v koaliciji za zdaj usklajeno le, da bi bila tako imenovana temeljna davčna stopnja 0,1 odstotka davčne osnove, ki znaša 80 odstotkov vrednosti iz poskusnega izračuna na leto. Največja koalicijska stranka SD se zavzema, da bi bilo z 0,1 odstotka obdavčenih od 20 do 30 kvadratnih metrov stanovanja na osebo, ki ima v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče.
Presežna površina pa bi bila obdavčena z 0,3-odstotno stopnjo. Zlasti v Zaresu pa vztrajajo, da bi za vsa stanovanja veljala enaka, čeprav nekoliko višja stopnja - govorijo o 0,15-odstotni stopnji. Občine bi zaradi prostorske in razvojne politike po njihovem mnenju imele možnost, da največ za polovico zvišajo to stopnjo.
Davek še enkrat višji kot NUSZ
V koaliciji pa so si edini, da uvedba davka ni smiselna, če se s tem ne bi povečali prihodki občin. Izračuni finančnega ministrstva sicer kažejo, da bi občine v povprečju pobrale še enkrat več davka kot nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Namesto 166 milijonov evrov na leto naj bi vse občine pobrale 330 milijonov evrov davka. Povečanje ne gre samo na račun nepremičnin, od katerih se ne plačuje NUSZ, ampak tudi na račun večjega obdavčenja. Nam poznana dva konkretna primera v Ljubljani kažeta, da bo davek občutno višji.
Za eno stanovanje lastnik zdaj plačuje 60 evrov NUSZ, 0,1-odstotni davek pa bi nanesel 120 evrov. V drugem primeru bi davek znašal 92 evrov, medtem ko je NUSZ 62 evrov. Izračuni finančnega ministrstva kažejo, da bi bil davek v Ljubljani v povprečju sicer 85 odstotkov višji kot NUSZ.
Podjetjem bi občine lahko oprostile polovico davka
Skoraj usklajeno je tudi, da bi za nezazidana stavbna zemljišča veljala trikratna temeljna stopnja, osnovna stopnja za nestanovanjske nepremičnine pa bi bila dvakratnik temeljne stopnje. Koalicijski poslanci ne nasprotujejo v osnutku zakona predvideni petkratni stopnji za obdavčitev poslovnih nepremičnin in sedemkratni stopnji za industrijske nepremičnine. Ker je to občutno višja stopnja od zdajšnjega NUSZ, bi imele občine možnost, da največ za polovico znižajo davčno stopnjo gospodarskim družbam in jih s tem privabijo v občino.
Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan
| 
